Evropske stavbe v okviru gradnje, prenove in rušenja, za ogrevanje in osvetljavo ter delovanje naprav porabijo kar 40 odstotkov energije in proizvedejo 36 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida ter tudi do 30 odstotkov vseh odpadkov v Evropi. Od tega gre kar 45 odstotkov energije za ogrevanje.

Vlada Republike Slovenije je na 63. redni seji sprejela Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050. Strateški dokument opredeljuje pristope in politike k razogljičenju nacionalnega stavbnega fonda do leta 2050 ter ukrepe, ki podpirajo krovna cilja na področju stavb iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN). ...

Skoraj nič-energijska stavba je definirana kot stavba z zelo visoko energijsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino energije, potrebne za delovanje. Zato se moramo kot strokovnjaki pripraviti in razmisliti o primernih ukrepih za načrtovanje bolj trajnostnih stavb, ki ne bodo porabile več energije, kot je določeno (npr. največja dovoljena raba primarne ...

V slovenski alfa verziji kazalnikov TG ohranjamo strukturo šestih makrociljev okvira Level(s) ter pripadajoči nabor kazalnikov in orodij. Postopek določitve vrednosti posameznega kazalnika usklajujemo s slovensko zakonodajo, gradbenimi predpisi in prakso oz. opredeljujemo vrzeli pri podatkih, primerjalnih vrednostih, programskih orodjih, zbirkah podatkov, pri potrebnem znanju in uveljavljenih postopkih graditve ter ...

Dobra praksa pri uporabi alternativnih goriv

Povzetek Evropa poudarja velik pomen trajnostne gradnje, krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju, razogljičenja stavb in zelenega javnega naročanja ter zastavljene cilje podpira z razvojem skupne metrike trajnostne gradnje oz. evropskega okvira Level(s) za vrednotenje trajnostne gradnje[1]. Level(s) obravnava stavbo v celotnem življenjskem ciklu in naslavlja zmanjšanje izpustov toplogrednih ...