Z aktom o neto ničelni industriji namerava Evropska komisija povečati obseg proizvodnje čistih tehnologij v EU in zagotoviti, da bo Unija dobro opremljena za prehod na čisto energijo. Pobudo je kot del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora napovedala predsednica Komisije Ursula von der Leyen.

Akt bo okrepil odpornost in konkurenčnost proizvodnje neto ničelnih tehnologij v EU ter povečal varnost in trajnostnost našega energetskega sistema. Ustvaril bo boljše pogoje za vzpostavljanje neto ničelnih projektov v Evropi in privabljanje naložb, pri čemer je cilj, da se splošna zmogljivost Unije za proizvodnjo strateških neto ničelnih tehnologij do leta 2030 približa vsaj 40 % njenih potreb po uvajanju takih tehnologij ali doseže ta delež. To bo pospešilo napredek pri doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU za leto 2030 ter prehodu na podnebno nevtralnost, obenem pa povečalo konkurenčnost industrije EU, ustvarilo kakovostna delovna mesta in podprlo prizadevanja EU za energetsko neodvisnost.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala: „Potrebujemo regulativno okolje, ki nam bo omogočilo hitro pospešitev prehoda na čisto energijo.   Prav to je namen akta o neto ničelni industriji. Z njim bomo ustvarili najboljše pogoje za sektorje, ki so ključni za dosego neto ničelnega cilja do leta 2050, tj. tehnologije, kot so vetrne turbine, toplotne črpalke, sončni paneli, obnovljivi vodik in shranjevanje CO2. Povpraševanje v Evropi in po svetu narašča, zato zdaj ukrepamo, da bi lahko temu povpraševanju v večji meri zadostili z evropsko ponudbo.“

Z aktom o neto ničelni industriji v kombinaciji s predlogom evropskega akta o kritičnih surovinah in reformo zasnove trga električne energije se vzpostavlja jasen evropski okvir za zmanjšanje odvisnosti EU od visoko koncentriranega uvoza. Novi akt, v katerem se upoštevajo spoznanja, pridobljena med pandemijo COVID-19 in energetsko krizo, ki jo je povzročila ruska invazija na Ukrajino, bo pomagal povečati odpornost evropskih dobavnih verig čiste energije.

Predlagana zakonodaja obravnava tehnologije, ki bodo znatno prispevale k razogljičenju. Med njimi so sončne fotovoltaične in sončne toplotne tehnologije, vetrne elektrarne na kopnem in obnovljivi viri energije na morju, baterije in shranjevanje, toplotne črpalke in geotermalna energija, elektrolizatorji in gorivne celice, bioplin/biometan, zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika, pa tudi omrežne tehnologije, tehnologije trajnostnih alternativnih goriv, napredne tehnologije za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, majhni modularni reaktorji in povezana najboljša goriva v svojem razredu. Strateške neto ničelne tehnologije, navedene v Prilogi k Uredbi, bodo deležne posebne podpore, zanje pa bo veljal prag vsaj 40-odstotne domače proizvodnje.

Ključni ukrepi za spodbujanje naložb v proizvodnjo neto ničelnih tehnologij - SE NADALJUJE TUKAJ

Sprejeta (27.5.2024) je tudi zakonodaja, namenjena spodbujanju tehnologij z neto ničelnimi izpusti. Vključene so vse tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, pa tudi jedrske tehnologije. Zanje bodo veljali poenostavljeni in hitrejši postopki izdajanja dovoljenj za proizvodnjo.

Cilj akta o čistih tehnologijah, kot so solarni paneli, vetrne turbine, baterije in toplotne črpalke, je do leta 2030 razviti in izdelati 40 odstotkov vseh potrebnih tovrstnih tehnologij v EU. Drugi cilj pa je, da bi delež v EU proizvedenih tehnologij leta 2040 znašal 15 odstotkov svetovne proizvodnje.

Medtem ko je Evropska komisija predlagala dva ločena seznama tehnologij, za katera bi veljale različne določbe, so se evropski poslanci in države članice v februarja zaključenih pogajanjih dogovorili za zgolj en seznam.

Na njem so vse tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, jedrska tehnologija, tehnologije za shranjevanje in distribucijo energije, biotehnologija, pa tudi tehnologije za razogljičenje industrije.

Zakonodaja predvideva poenostavljene postopke izdajanja dovoljenj in roke za njihovo izdajo. Postopki izdaje dovoljenj za vzpostavitev ali razširitev proizvodnje z letno zmogljivostjo manj kot enega gigavata bodo lahko trajali največ 12 mesecev, za tiste z večjo zmogljivostjo pa 18 mesecev. Za strateške projekte bodo roki medtem krajši.

Zakonodaja bo spodbujala tudi vzpostavljanje industrijskih območij, namenjenih proizvodnji določene tehnologije, s čimer želi EU prispevati k ponovni industrializaciji regij.

Namen akta o tehnologijah z neto ničelnimi izpusti, ki bo začel veljati na dan objave v uradnem listu EU, je prav tako zagotoviti preglednost in harmonizacijo javnega naročanja izdelkov in storitev, povezanih s tovrstnimi tehnologijami.

Tako so bili z današnjim sprejetjem akta o čistih tehnologijah dokončno potrjeni vsi zakonodajni predlogi, ki jih je Bruselj predstavil marca lani v okviru zelenega načrta za evropsko industrijo, katerega namen je okrepiti njeno konkurenčnost v svetu, tudi v luči ameriške zakonodaje o zniževanju inflacije (IRA). Akt o kritičnih surovinah je že začel veljati, sprejeta pa je bila tudi reforma evropskega trga elektrike.

Vir: STA