Število projektov z BIM pristopom v Sloveniji narašča, saj se z njim poveča učinkovitost investicije

Kratica BIM (Building information modeling/ informacijski model objekta) označuje metodologijo dela – kompleksno informacijski proces zgradbe, ki se uporablja pri pripravi projekta/zasnovi, projektiranju, izvajanju, nadzoru in vzdrževanju/obratovanju. Je v bistvu digitalna metoda podatkov v obliki virtualnega 3D modela zgradbe, ki raste skupaj z zgradbo. BIM model podatkov vsebuje grafične, geometrijske in alfa-numerične parametre ter vrednosti, ki se začne in razvija skladno z vključevanjem ostalih udeležencev, ki skupaj tvorijo kompleksno projektno skupino: investitor, BIM vodja ( BIM projekt in projektno skupino organizira in vodi), arhitekt, statik, projektant strojnih in elektro inštalacij, izvajalec, nadzornik, vzdrževalec/upravljalec objekta…Ne gre za posamezen informacijski sistem, saj jih je na trgu kar nekaj, ki ponujajo uporabo BIM metodologije. Z BIM modelom lahko dosežemo in bolje zagotavljamo kakovost, sledljivost in obvladovanje stroškov projekta.

Prehod na BIM predstavlja podoben preobrat kot je bil prehod na CAD. V Evropi je BIM že zelo dobro uveljavljena metodologija ( vodilna Velika Britanija), saj morajo biti infrastruktura in novo zgrajene javne stavbe po letošnjem letu, v vrednosti nad 2 mio EUR, podprte z BIM-om v fazi projektiranja in izvedbe. Po letu 2020 pa bodo morali biti ti projekti podprti z BIM-om v vseh fazah gradnje ( projektiranje, izvajanje in vzdrževanje/upravljanje).

Slovenija je od 1.6.2017 članica EU BIM Task Group, ki koordinira delovanje članic EU pri uvajanju BIM-a. To pomeni, da bo tudi pri nas začela naraščati uporaba BIM metodologije, kar bo vplivalo na razvoj in nujen sprejem slovenske strategije uveljavljanja metodologije v projektne investicije v javnem sektorju (gradbeništvo/predvsem infrastruktura), v povezavi z javnimi naročili.

Trenutno največji slovenski projekt po BIM metodologiji se izvaja ''Izgradnja 2.cevi predora Karavanke''.