(Članek povzemamo iz časnika Finance)

Slovensko projektiranje v BIM (Building Informatisation Modeling ali Informacijsko modeliranje objektov) se od poskusov v projektantskih birojih končno seli na velika gradbišča, kjer bodo lahko razvijalci dobili prepotrebne informacije o tem, katere stvari so dobro zastavljene, kaj je treba spremeniti in kaj opustiti. To je glavno sporočilo siBIM konference, ki je prejšnji četrtek potekala na Brdu pri Kranju.

Uvodnega stavka ne gre jemati povsem dobesedno, saj je v Sloveniji kar nekaj projektov že zgrajenih po protokolu BIM. Vendar se bosta v kratkem začela izvajati dva, ki po obsegu precej presegata dosedanje. Sploh gradnja druge cevi predora Karavanke, ki ga je ljubljansko projektantsko podjetje Elea iC sprojektiralo v BIM. Drugi projekt je gradnja okoli 500 stanovanj, ki jih bo republiški stanovanjski sklad gradil na Brdu v Ljubljani. Oba projekta so predstavili tudi na omenjeni konferenci, pri čemer so akterji opozorili na nekatere pomisleke.

Vsako projektiranje je zgodba zase

Marko Žibret, vodja timov Predori in geotehnika ter Geologija in hidrotehnika v podjetju Elea iC, je poudaril, da dokumenti BIM vsebujejo izjemno veliko podatkov in medsebojnih interakcij. V prak­si je mogoče zajeti vsak posamezen detajl, se pa po njegovem mnenju postavlja vprašanje, do katerih podrobnosti naj projektantski tim sploh gre. Dosedanja praksa projektiranja v BIM je namreč pokazala, da preveč podrobni načrti zahtevajo izjemno veliko dela in časa, zato je treba pred projektiranjem odgovoriti na določena vprašanja in opredeliti raven upravljanja podatkov. Na eni strani imamo kadrovske zmogljivosti in omejitve, na drugi pa je za procesiranje potrebna zelo zmogljiva računalniška oprema. »Projekti so zelo različni, zato se mora projektiranje prilagoditi vsakemu izmed njih, najbolj pa zahtevam oziroma potrebam naročnikov,« je dejal Marko Žibret.

Do teh ugotovitev so v podjetju Elea iC prišli tudi po končanem projektiranju druge cevi predora Karavanke, kjer so med drugim izdelali geološko karto, na podlagi katere so lahko dobili izvajalci za prijavo na javni razpis zelo natančen vpogled v gradbena dela, ki bodo potrebna na slovenski strani. Opredelitev geologije je zelo dobrodošla oziroma pri gradnji predora nujna, vendar je celoten projekt zelo podroben, tako podroben, da je veliko vprašanje, ali ga bo izvajalec sploh lahko izkoristil. Zato bo ta projekt lahko zelo dobra izkušnja.

Predor Karavanke-prerez v BIM

Foto: Elea iC

Projekt, na podlagi katerega je Dars objavil razpis za izbor izvajalca del vrtanja slovenskega dela druge cevi karavanškega predora, je prvi gradbeni projekt na področju nizkih gradenj v Sloveniji, ki je projektiran v BIM, in sicer v 3D, 4D in 5D. Izdelala ga je projektantska skupina, vodilni partner pa je bilo podjetje Elea iC.

Stanovanjski sklad začel pri repu

Precej logičen pristop so zastavili v Stanovanjskem skladu Republike Slovenije. Z Resolucijo o stanovanjskem programu Republike Slovenije bo sklad gradil izključno najemna stanovanja, zato bo upravljanje njegovega stanovanjskega fonda bolj pomembno kot vodenje gradbenih projektov. Znano je, da stroški delovanja stavbe pomenijo več kot 80 odstotkov vseh stroškov v njeni življenjski dobi. Zato so se v republiškem stanovanjskem skladu odločili, da se zgodbe BIM lotijo od zadaj, in sicer pri 6D, ki zajema informacije, ključne za predvidljivo in ekonomično upravljanje objektov. Za štiri stanovanjske objekte na Brdu v Ljubljani, v katerih je nekaj več kot sto najemnih stanovanj, so izdelali model 6D BIM in v njem določili vse parametre, ki vplivajo na vzdrževanje stavbe.

Prav tako bodo v BIM projektirali novo naselje na Brdu. Borut Hafner iz republiškega stanovanjskega sklada je poudaril, da sta vzpostavitev projektiranja v BIM in izvedba del zelo zahtevna in polna negotovosti ter odprtih vprašanj. Takšen pristop zviša ceno projektiranja, a na drugi strani zagotovi nižje stroške pri gradnji. Vendar danes še ni mogoče predvideti vseh neznank, tako da bodo lahko šele po koncu projekta povzeli koristne informacije, na podlagi katerih bodo pripravili strategijo za naprej.

Nič več le zanesenjaki

Da so prvi in najbolj negotovi koraki že storjeni, je bilo razbrati tudi iz uvodnega nagovora predsednika siBIM dr. Andreja Tibauta. Tako v Sloveniji pri BIM­ projektiranju ne govorimo več o nekaj posameznikih, ki v ta razvoj vlagajo svojo energijo in veliko prostega časa. Priča smo sistemskim pristopom, kar dokazuje čedalje več kompleksnih projektov, širi se članstvo v združenju siBIM, njihovih dogodkov, med drugim tudi siBIM konference, pa se udeležuje čedalje širši spekter strokovnjakov.

Med udeleženci so bili letos na Brdu tudi predstavniki države. Ta se je zavezala, da bo sprejela akcijski načrt vpeljave BIM v javne gradbene projekte. Po njem naj bi leta 2023 morali vsi javni razpisi za gradnjo javnih objektov vsebovati obveznost projektiranja v BIM. Dokument je po besedah predstavnikov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo povsem nared in čaka, da ga vlada končno sprejme. Direktor podjetja Lineal Samo Peter Medved pričakuje, da ga bo sprejela še letos, vendar različna ministrstva pričakujejo nadgradnje, ki se ne skladajo s prvotnim namenom akcijskega načrta. »Od leta 2015, ko smo začeli pripravljati akcijski načrt, do danes smo zelo hitro tekli, zdaj smo malo upehani, vendar bomo začeto tudi končali,« opisuje stanje pri razvoju BIM v Sloveniji Samo Peter Medved, ki si želi nekaj več sredstev od dveh milijonov, kolikor jih bo država namenila za izobraževanje, promocijo in druge aktivnosti, potrebne za uspešno vpeljavo.

Čim prej potrebujemo standardizirane popise del

Pri tem pa ostaja odprto zelo žgoče vprašanje. Če ponazorimo, informacijska platforma BIM povezuje vse elemente pri projektiranju in gradnji in jo lahko opišemo kot streho na stavbi. Optimalno deluje le v urejenih okoljih, pri čemer v Sloveniji nimamo postavljenih temeljev. Gre za standardizirane popise del, ki smo jih nazadnje sprejeli sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za osnovne podatke, na katerih temelji dobra informatizacijama podpora. V praksi se lahko še tako dobro zastavljen projekt zelo zaplete, če deležniki pri tem projektu vnašajo različne vhodne podatke.

Nazadnjaška Švica

Na siBIM konferenci je nastopil tudi Aidan Mercer, direktor trženja pri mednarodni organizaciji buildingSMART International, v katero se želi vključiti tudi slovensko podjetje CGS Labs. Mercer je med drugim opozoril, da se je produktivnost v večini panog v zadnjih desetletjih močno povečala, v gradbeništvu pa ostaja enaka. Prav zato je vpeljava informacijskih tehnologij nujna, saj je to ena izmed možnosti za zvišanje produktivnosti.

Njegova švicarska kolegica, arhitektka Birgitta Schock, je predstavila nekaj švicarskih projektov. Tam so glavni nosilci razvoja zasebne družbe, predvsem razvijalci nepremičninskih projektov. Ti so v Švici prvi spoznali prednosti, ki jih v gradbeništvo prinaša BIM. Javni sektor je v Švici precej bolj konservativen in za spremembe ni dovzeten. »Preveč dobro nam gre,« nam je v pogovoru pol za šalo, pol zares zaupala Birgitta Schock in dodala, da mora Švica obnoviti ali na novo zgraditi velik del prometne infrastrukture, kar bi lahko bila velika priložnost za vpeljavo BIM-projektiranja. Država želi pri teh projektih znižati stroške za tretjino, zato so vse bolj dovzetni za spremembe in nove pristope.

Vir: Finance - gradbeništvo

https://gradbenistvo.finance.si/8941767/BIM-se-koncno-seli-na-velika-gradbisca?metered=yes&sid=534678683