Njegov multiplikator je okoli 2 - za vsak vložen evro se BDP poveča za dva evra. To pa zato, ker je ta panoga največji porabnik inputov iz drugih panog in ker s tem neposredno in nato posredno prek povečanih nabav spodbuja zaposlovanje v celotnem gospodarstvu.

Tukaj je ključna vloga države - da poveča javne investicije! Jože P. Damijan pravi: »Pri tem je treba upoštevati troje. Prvič, da nameni javna sredstva v investicije, ki bodo dale najhitrejši učinek, torej v že pripravljene projekte. Drugič, da jih nameni za tisto, kar bo imelo največji učinek, torej za projekte, povezane z gradbeništvom in domačo gradbeno operativo. In tretjič, v času recesije vlada ne sme brezglavo razmetavati denarja, pač pa ga mora investirati skladno z dolgoročno strategijo, torej predvsem v transportno infrastrukturo, energetiko, socialna stanovanja, domove za starostnike in tako dalje. Multiplikatorji teh naložb so podobni, pomembno pa je slediti dolgoročnim strateškim potrebam razvoja države.« zato je še kako pomembno, da država v časz recesije NE varčuje.

Naslednje pomembno vprašanje je, kako financirati javne investicije. Tukaj so izjemnega pomena predvsem nepovratna sredstva, ki bi jih v Sloveniji morali še bolj pokoristiti.

Damijan je glede tega zelo kritičen, češ da je Slovenija pri koriščenju evropskih sredstev notorično počasna in neučinkovita. »Prvi problem je vedno, da nimamo pripravljene strategije za porabo že prej, preden je na ravni EU sprejet nov sedemletni finančni dogovor. Torej, da nimamo pripravljenih projektov vnaprej, pač pa o njih začnemo razmišljati šele po sprejetju proračuna EU, nato traja dve do tri leta, da naš program črpanja sredstev EU postane operativen. Drugi problem je, da nimamo vsebinskih razvojnih prioritet in velikih projektov, pač pa sredstva razdeljujemo razpršeno na ogromno majhnih projektov. Tretji problem pa je, da je naš sistem črpanja sredstev EU zelo neučinkovit. Resor za odobravanje projektov in plačilni organ, ministrstvo za finance, sta namreč povsem neusklajena, pri čemer so uradniki bolj papeški od papeža.«

Se bo zgodba ponovila v novem večletnem proračunu EU in nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost? Upajmo, da ne. Da bo vlada vzpostavila učinkovitejšo podporno strukturo za usmerjanje in črpanje sredstev EU. Vendar – »zapleti v zadnjem letu glede načrta za okrevanje in odpornost na žalost ne vlivajo optimizma«.

Predvsem pa je pomembno, da angažiramo damače izvajalce, kajti namreč: Več gradbenih poslov bodo dobila domača podjetja, več denarja bo porabljenega in več delovnih mest bo ustvarjenih v Sloveniji!

Povzeto iz vsebine na: Najzaneslivejša pot za okrevanje gospodarstva