Informacija o področju gradnje, obnove, nadomestne gradnje, obnove kmetijskih objektov ter upravičenosti občin do sredstev za obnovo ter pregled zakonodajnih določil.
Odpravljanje posledic avgustovske ujme in zahtevna sanacija prinaša tako prizadetim občinam kot seveda samim prebivalcem množico vprašanj iz najrazličnejših področij. Ministrstvo za naravne vire in prostor je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo kratek pregled določb področne zakonodaje in odgovore na vprašanja, povezana s sanacijo poškodovanih objektov, gradnjo nadomestnih objektov, občinskih podrobnih prostorskih načrtov za obnovo, glede obnove kmetijskih gospodarskih objektov, upravičenosti občin do dodelitve sredstev za obnovo s strani držav in drugega.
Pri uporabi določil je treba razlikovati med sanacijo objektov (stanovanjskih, gospodarskih in družbenih stavb ter gospodarske javne infrastrukture), ki bodo ostali na istih mestih, in nadomestitvijo objektov, ki jih ni več oziroma so bili tako poškodovani, da njihova sanacija na mestu ni mogoča ter se nadomesti z novogradnjo objekta na novi lokaciji, kjer ta objekt postane nadomestitvena gradnja. Rešitve tako glede sanacije objektov kot nadomestitvenih objektov so zapisane v Gradbenem zakonu (GZ-1) in interventnem Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPPN). V primerih, ko zazidljivih zemljišč ni na razpolago, bodo občine lahko to reševale z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, s tako imenovanim »OPPN za obnovo«.
Pri iskanju nadomestnih zemljišč je interventni zakon uveljavil začasen ukrep, da za namen odprave posledic poplav in plazov Republika Slovenija lahko kupi kmetijsko zemljišče (v soglasju z lastnikom) brez vzpostavitve nadomestnega kmetijskega zemljišča, kot to sicer predpisuje Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na podlagi ZOPPN upravičence ločimo na občine, ki morajo obnoviti objekte in infrastrukturo, ki je v lasti oziroma upravljanju občine, in posameznike, ki so v nesreči utrpeli škodo na stanovanjskih ali poslovnih objektih, ki jih uporabljajo oziroma v njih živijo. Nosilec popisa škode na svojem območju je v obeh primerih občina. Škodo popisujejo imenovane občinske komisije za oceno škode, popis pa vnašajo v posebno aplikacijo Uprave za zaščito in reševanje.
Podrobnejše informacije določil zakonodaje, tudi glede gradbenih dovoljenj, nujnih začasnih objektov, rekonstrukcij objektov, priprave OPPN za obnovo, določil glede popisa škode in dodeljevanja sredstev za odpravo posledic nesreč so natančneje predstavljene v dokumentu: Zbirna informacija o uporabi gradbene ter prostorske zakonodaje v sanaciji po ujmah.
Imate vprašanje?
Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.