Novost izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje

Novembra 2017 je bil sprejet nov Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se je začel uporabljati 1. junija 2018.

Ena izmed bistvenih novosti je tudi integralni postopek izdaje GD, ki je predviden za t.i. objekte z vplivi na okolje, ki so določeni v Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17))  in potrebujejo tudi GD.

Do sedaj je področje presoj vplivov na okolje v celoti urejal Zakon o varstvu okolje (ZVO-1), ki je določal, da se za objekte, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, najprej pridobi okoljevarstveno soglasje (OVS), ki je pogoj za izdajo GD.

Uspešno zaključen postopek je imel za rezultat odločbo o okoljevarstvenem soglasju.

V postopku izdaje GD se z okoljskimi vsebinami načeloma niso več ukvarjali, upravni organ pa je vključenost projektnih pogojev iz okoljevarstvenega soglasja zagotavljal s pošiljanjem PGD v potrditev na ARSO.

Predvidena rešitev GZ, ki predvideva nov integralni postopek, je z vidika vsebinske in časovne racionalizacije zagotovo pozitivna, saj dobi investitor namesto dveh odločitev (OVS, GD) le eno, v kateri ima združene vse zahteve, optimizira pa se tudi vključevanje nosilcev urejanja prostora in zainteresirane javnosti.

Za vodenje integralnega postopka pa je v skladu z GZ pristojen upravni organ za gradbene zadeve MOP, Direktorat za prostor; ARSO ostaja v postopku kot le kot obvezni mnenjedajalec.

Rok za izdajo GD v integralnem postopku je pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer v času pridobivanja mnenj in javne razgrnitve rok ne teče .

V praksi to pomeni, da bi se v idealnem primeru, ko bi bila vloga (formalno in vsebinsko) popolna, v postopek pa se ne bi vključevala zainteresirana javnost, postopek lahko zaključil v sedmih mesecih.

V smislu skrajševanja časa od izdaje GD v integralnem postopku do njegove pravnomočnosti, se pri zahtevah za sodno varstvo kot pozitivna rešitev kaže ureditev, ki ne predvideva več instituta pritožbe, temveč je zoper odločitve o (ne)izdaji GD in zoper sklep o odločitvi glede položaja stranskega udeleženca dovoljeno sprožiti upravni spor.

Veliko kritik pa je že deležno določilo, ki nevladnim organizacija omogoča, da odločitev o izdanem GD v sodnem sporu izpodbijajo v roku 30 dni od objave, tudi če niso bile udeležene v upravnem postopku izdaje.

Po številnih javnih predstavitvah zakona in odzivu strokovne javnosti je možno zaključiti, da nov GZ z integralnim postopkom izdaje GD zagotovo sledi načelu »vse na enem mestu« in vsebinski ter časovni racionalizaciji postopka. Vendar se je potrebno zavedati, da bo integralni postopek izdaje GD za upravne delavce zelo zahteven in da je zato vsaj na začetku možno pričakovati določene težave.