Na osnutek gradbenega zakona so v času javne obravnave, ki je trajala od 30. maja do 15. julija, svoje pripombe podali različni deležniki, od posameznih zbornic, podjetij, občin, upravnih enot do posameznikov, so STA povedali na ministrstvu.

Pripombe se nanašajo na vprašanje vodje projekta, na rešitve v zvezi z legalizacijami, pridobivanjem uporabnih dovoljenj, na novo določeno dolžnost prijave začetka gradnje tudi za večja vzdrževalna dela, ki bi se uredila na novo, in za vzdrževalna dela v javno korist.

"Veliko pripomb se nanaša na obstoječo ureditev vodje gradnje in vodje del. Zlasti pripombe upravnih enot se nanašajo na obvezno sodelovanje prostorskega načrtovalca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zanimive so pripombe posameznih občanov, ki se nanašajo na določbe o legalizaciji, saj so pripombe zelo specifične in prilagojene rešitvi posameznega (njihovega) primera," pravijo na ministrstvu.

Opredelitev vodje del v obstoječem zakonu je dvignila veliko prahu, saj naj bi po nekaterih tolmačenjih zakona v večini primerov gradnje stavb to lahko bili pooblaščeni arhitekti, ne pa tudi pooblaščeni gradbeni inženirji.

Zakon določa - in objavljeni osnutek definicije ne spreminja - da mora projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje. Ministrstvo je v pojasnilu, objavljenem 20. junija na svojih spletnih straneh, navedlo, da je pri stavbah prevladujoča stroka arhitektura, ki definira gradnjo, prostor in namen objekta. "Ker pa gradbeni zakon ne izključuje možnosti, da je prevladujoča stroka pri stavbah lahko tudi katera druga kot arhitekturna, je treba zahtevo po prevladujoči stroki tehtati od primera do primera," so navedli.

Na osnutek novele zakona o urejanju prostora je ministrstvo prejelo pripombe med drugim glede širitve in mej ureditvenega območja naselja ter postopka lokacijske preveritve. Praviloma negativni so bili odzivi na predlagani dvig meje za povečevanje območja stavbnih zemljišč pri posamični poselitvi.

Prejeli so tudi pobude, da se postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta uredi ločeno in drugače od postopka za občinski prostorski načrt.

Prav tako se pripombe nanašajo na področje regionalnega prostorskega načrtovanja, zlasti na uskladitev z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Glede zemljiške politike se pripombe in predlogi nanašajo predvsem na področje komunalnega opremljanja in odmere komunalnega prispevka ter s tem povezano pogodbo o opremljanju.

"Ker se je javna obravnava šele dobro končala in ker je število pripomb in predlogov veliko, ni mogoče povedati, kako se bo besedilo osnutka spremenilo," so povedali na ministrstvu. "Ocenjujemo, da so nekatere pripombe in predlogi utemeljeni, o nekaterih pa bo treba še premisliti," so dodali.

STA, 20.7.2019

STA 

Zakonska predloga bosta šla sedaj v medresorsko obravnavo in nato v obravnavo na vladi. Glede na normativni programom dela vlade bosta predloga v obravnavi jeseni, so pojasnili.