Nova, dolgoročna Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS 2050) je nastajala več let in se v vključujočem procesu, ob širokem sodelovanju strokovne in zainteresirane javnosti lotila izzivov družbeno-prostorskega razvoja Slovenije. »Dolgoročna strategija je pomembnejša, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je usklajen, ciljno naravnan prostorski razvoj izjemno pomemben. Čeprav je strategija splošen dokument, ima dodano vrednost ter odgovarja na izzive, ki so se pojavili v zadnjih letih. Je temelj za nadaljnje, konkretnejše korake pri prostorskem načrtovanju,« je predstavitev strategije na današnji konferenci pospremil državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak.
SPRS 2025 obravnava aktualne izzive urbanega razvoja, podnebnih sprememb, stanovanjske oskrbe, trajnostne mobilnosti, storitev, prehranske in energetske samooskrbe in vpetosti v mednarodni prostor. Z novo strategijo (prejšnja je bila sprejeta v letu 2004) vzpostavljamo tudi odgovornejši odnos do prostora: spodbujamo sodelovanje med resorji in različnimi ravnmi upravljanja za skupne, v strategiji opredeljene cilje.
Sprejem strategije je bil prvi korak, slediti mu morajo tudi drugi koraki izvajanja. Eden od novih, zakonsko opredeljenih instrumentov za izvajanje so širša mestna območja, med instrumenti, s katerimi podpiramo izvajanje zakona in strategije, sodi državni prostorski red, z vključitvijo zelene infrastrukture v koncept prostorskega razvoja Slovenije smo dobili strateško podlago za zeleno infrastrukturo, v strategiji pa je tudi vrsta načel, ciljev in usmeritev, ki operacionalizirajo zakonska določila in spodbujajo h krožnim oblikam gospodarjenja s prostorom.
Sočasno s SPRS 2050 je bil tako na konferenci predstavljen tudi z njo neločljivo povezan predlog Strateškega načrta za krožno gospodarjenje s prostorom, ki je rezultat projekta Zeleni lokacijski okvir (SLO4D), financiranega iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). »Uspešni pri doseganju ciljev strategije bomo samo, če povežemo razpoložljivost in uporabo vseh prostorskih podatkov in odpravimo vrzeli v prostorskih podatkovnih povezavah, ter te podatke povežemo z ostalimi družbeno-ekonomskimi, statističnimi podatki v državi,« je ob tem povedal generalni direktor Geodetke uprave Republike Slovenije Tomaž Petek.
Imate vprašanje?
Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.