Največja ovira za digitalizacijo dobavnih verig v gradbeništvu so lokalne posebnosti nekaterih glavnih materialov in proizvodov ter zahtevna logistika.
Digitalni katalogi gradbenih materialov, proizvodov, izdelkov in sistemov ter opreme za gradbene objekte so se v zadnjih desetletjih hitro razvijali. Kljub temu obsega transakcij digitalnega poslovanja z gradbenimi materiali ne moremo primerjati s transakcijami na portalih s potrošniškim blagom. Kakšen je pomen digitalizacije katalogov gradbenih materialov, proizvodov in izdelkov ter BIM za digitalizacijo gradbenih oskrbovalnih verig?
Trendom splošno uveljavljenega elektronskega poslovanja s potrošniškim blagom so sicer z zamikom sledili tudi dobavitelji gradbenih materialov, proizvodov in izdelkov. Vendar vidnega igralca, ki bi ga lahko opredelili kot Amazon Construction, še ni videti. Največja ovira za digitalizacijo teh verig so lokalna narava gradbeništva in nekaterih surovin, posebnosti gradbenih materialov in s tem povezana precej bolj zahtevna logistika.
Med druge ovire za spremembe sodi pogosto združevanje postavk pri izvedbi in obračunavanju gradbenih storitev, kjer so združene cene materiala in opravljenih gradbenih ali obrtniških del (dobava in vgradnja). Kljub vsemu so se po svetu v obdobju pandemije covida izvedli scenariji, ki si jih pred tem ni bilo mogoče predstavljati. Nabave, ki so potekale samo na podlagi osebnih stikov, so začele potekati na daljavo. Uveljavili so se novi digitalni komunikacijski kanali, nekateri gradbeni trgovci so vzpostavili spletne portale in distribucijske kanale, ki jih pred covidom nikakor niso načrtovali, in drugo.
Dobro strukturirana in z metapodatki opremljena vsebina modela BIM lahko postane pomemben del digitalne oskrbovalne verige za gradbene materiale. Tak model vsebuje skoraj vse odločilne informacije o potrebnih količinah materialov, proizvodov, izdelkov in opreme. Model je lahko vir informacij za povpraševanje po materialih, storitvah ali za druge presoje, kar bi morda spodbudilo nove metode dela in inovacije.
Kako bi lahko dobro strukturiran, z metapodatki urejen informacijski model zgradb uporabili v digitalni gradbeni oskrbovalni verigi? Prilagodil bom potencial uporabe informacijskih modelov zgradb. Tega sem ga v disertaciji zapisal pred 20 leti, nato podajam presojo s komentarji o stanju danes.
Scenarij. Datoteko z modelom projektiranega ali obstoječega objekta bi naložili na portal, nato pa izbrali razpoložljive relevantne storitve za pred oziroma med izvedbo ali po njej. Na primer za analize, sumalcije ali za povezave s portali za pregled ponudb materialov, izdelkov ter storitev od izvedbe, čiščenja, vzdrževanja do rušenja.
Če nadaljujemo s primerom. Predstavljajmo si informacijski sistem, ki bi iz datoteke z modelom, zapisanim v standardnem odprtem formatu IFC, avtomatično razbral vsebino modela ter izdelal strukturo stroškov in preglednice količin za popise.
Tako izluščeni podatki bi lahko služili za avtomatično specifikacijo povpraševanja za pregled ponudnikov in cen. Te informacije bi lahko uporabili za optimizacijo projekta ter bi lahko vodile v morebitne zamenjave materialov ali tehničnih rešitev. Če bi bili digitalni ekvivalenti fizičnih elementov stavb opremljeni tudi s podatki o dejanskem ali relativnem času izvedbe, bi lahko dobili precej natančno oceno dobavnih rokov, potrebnega denarnega toka za izvedbo projekta za večji del projektiranega objekta.
Če bi določili lokacijo objekta, bi lahko za predvideno gradnjo dobili še bolj natančno oceno, ki bi upoštevala še poti in razpoložljive lokalne vire. Z uporabo zgodovinskih podatkov in z napredno analitiko zgodovinskih podatkov na podlagi digitalnih sledi opravljenih storitev bi lahko storitve še nadgradili in dobili bi res uporabno podporo investicijskim projektom.
Poglejmo si, kakšne so možnosti danes in koliko bi bilo mogoče udejanjiti opisano funkcionalnost, ki bi jo zagotovo cenili investitorji raznovrstnih projektov.
Poleg spletnih trgovin z gradbenimi materiali so zanimive specializirane rešitve. Mednje sodi tudi rešitev uveljavljenega arhitekturnega biroja iz Zagreba 3LHD (med drugim projektant kampusa superavtomobilov Rimac). Ta je za lastne potrebe izdelal portal za gradbene materiale, proizvode, izdelke in storitve s specifikacijami, ki povezuje projektante, dobavitelje in proizvajalce.
Tudi opisani metaportali za pregled cen različnih dobaviteljev niso novost in jih lahko najdemo na globalni in lokalni ravni, vendar so za gradbeništvo danes še vedno zelo omejeni. Digitalizacija na različnih ravneh in uporaba modelov za komunikacijo med izvedbo projekta se prav tako uveljavljata kot splošna praksa, kar zagotavlja ohranjanje pomembnih informacij, za sledljivost, koristno rabo in optimizacijo projektov v prihodnje.
Omenjam pomembno vrzel. Proizvajalci in dobavitelji nimajo digitalnih predstavitev v obliki knjižnic BIM, kar je najbolje unovčila švedska gazela bimobjects.com kot največji distributer knjižnic BIM na svetu. Te omogočajo, da se materiali, proizvodi, izdelki, pohištvena in druga oprema vnesejo v modele BIM. Brez digitalne knjižnice BIM teh elementov ni mogoče projektirati v BIM in tudi pozneje ne bodo na voljo ustreznih metapodatkov za poizvedovanje in druge uporabe iz scenarija.
Da je vrzel v digitalizaciji opisov materialov in izdelkov za uporabo v BIM še kako aktualna, potrjuje tudi dejstvo, da se je na webinar, ki sem ga na pobudo Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS programsko in vsebinsko sooblikoval v začetku leta 2022, prijavilo več kot 300 udeležencev. Za digitalizacijo oskrbovalnih verig v gradbeništvu bi posebej omenil standard ETIM za večjezično standardizacijo metapodatkov za digitalno predstavitev (tudi za product data templates za rabo z ali brez BIM), za razvrščanje, iskanje ter primerjavo proizvodov. Za digitalne verige in sledi so pomembni tudi enolični identifikatorji, kot jih zagotavljajo standardi GS1.
Pregovorno so negotovost in spremembe stalnica gradbenih projektov. Spremembe obsega in trajanja izvedbe gradbenih del so običajni pojavi, kar velja tudi za odlično vodene gradbene projekte.
Zato ni mogoče pričakovati, da bi vpeljava digitalizacije odpravila vse težave pri projektih, lahko pa zagotavlja sled procesov in omogoči nove inovativne pristope ter večjo učinkovitost in kakovost. Bistveni za želeno digitalizacijo gradbenih oskrbovalnih verig so standardni digitalni zapisi, informacijski modeli zgradb, integracija heterogenih virov z GIS ter več digitalnih sledi za analitiko. Srečno.
Dr. Tomo Cerovšek, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (Univerze v Ljubljani#UniLJ), soavtor in koordinator mednarodnega izobraževalnega programa BIM A+
Imate vprašanje?
Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.