Lanske poplave so spremenile tudi robne pogoje za načrtovanje in projektiranje. Zato je Inženirska zbornica Slovenije s pomočjo strokovnjakov pristopila k pripravi novih tehničnih smernic za obnovo in razvoj. Te so v zaključni fazi strokovne razprave in zajemajo urejanje hudourniških voda, načrtovanje mostov in zaščito pred plazovi.

Smernice, ki jih bodo pri svojem delu uporabljali pooblaščeni inženirji, pa tudi ostali strokovnjaki pri investitorjih in državni tehnični pisarni, so pripravljali vrhunski slovenski strokovnjaki, kot so Matjaž Mikoš, Rok Fazarinc, Marjan Pipenbaher in Janko Logar, so danes sporočili iz Inženirske zbornice Slovenije. Smernice bodo v kratkem predali ministrstvu za naravne vire in prostor v uraden sprejem, so napovedali.

Med drugim se tehnični del smernic za področje urejanja hudourniških voda opira na avstrijsko prakso upravljanja s hudourniki, ki je, kot navaja inženirska zbornica, na najvišji ravni v Evropi in je opisana v posebnem avstrijskem standardu.

Prenos tega standarda v Slovenijo bo zahteval inženirsko presojo in nekaj prilagoditev slovenskim razmeram, "vendar z jasnim ciljem prenosa najboljših tujih tehnologij v naš prostor". Osrednjo vlogo pri tem bo imela matična sekcija gradbenih inženirjev pri inženirski zbornici.

Za področje načrtovanja premostitev so podana osnovna izhodišča za načrtovanje in oblikovanje prepustov in mostov, odvisno od njihove namembnosti in značilnosti območja, kjer bodo postavljeni. Med drugim so opisane metode za hidravlično dimenzioniranje prepustov in mostov ter podane usmeritve za oblikovanje pretočnih odprtin mostov in prepustov, pri čemer upoštevajo značilnosti območja, kot so hudourniška območja, nižinska poplavna območja in odvajanje zalednih padavinskih voda.

Glede projektiranja mostov, ki so ključni infrastrukturni objekti, še posebej pomembni za prometne povezave v primeru večjih naravnih nesreč, pa so pri zbornici poudarili, da je treba posvetiti posebno pozornost zasnovi, dolgoročni stabilnosti in nosilnosti mostov. To še posebej velja za mostove, ki prečkajo hudourniške reke, saj lahko te s svojo močjo in plavjem hitro ogrozijo njihovo stabilnost.

V smernici za zaščito pred plazovi med drugim poudarjajo, da so zemeljski plazovi v razgibanem slovenskem prostoru zelo različni, zato se vsaka sanacija začne s preiskavami tal in ugotavljanjem pogojev, ki so povzročili nestabilnost. Smernice poleg usmeritev za načrtovanje in izvedbo trajnih sanacij plazov vključujejo tudi priporočila za samozaščitno ravnanje prizadetih prebivalcev ter nasvete za delo interventnih skupin.

Pri inženirski zbornici so pred nedeljsko obletnico lanskih katastrofalnih poplav spomnili, da so takoj po ujmi prizadetim članom namenili finančno solidarnostno pomoč, državi ponudili pomoč pri popisovanju škode in predlagali kratkoročne in dolgoročne interventne ukrepe ministrstvu za naravne vire in prostor.

"To so bili težki časi, ki so nas preizkušali, hkrati pa pokazali, kako pomembni so solidarnost, strokovnost in odgovorno delovanje. Inženirji smo z vso predanostjo sodelovali pri sanaciji in zagotavljanju varnosti, kar dokazuje našo zavezanost trajnostnemu razvoju in zaščiti lokalnih skupnosti. Skupaj bomo še naprej iskali inovativne rešitve za boljšo prihodnost," je ob obletnici ujme dejal predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec.

Vir: STA