NAŠ SVET, V ENO MREŽO UJET!

Evropska Komisija je v letu 2007 sprejela direktivo INSPIRE, ki članicam nalaga poenotenje in standardizirano vodenje nepremičninskih in prostorskih podatkov. Del obširnih aktivnosti, ki so jih posamezne države, s tem v zvezi dolžne opraviti, je tudi transformacija podatkov v enotni (evropski) koordinatni sistem. Hkrati je razvoj informacijske tehnologije in satelistke navigacije omogočil reševanje zahtevnih logističnih problemov. Te aktivnosti mnogokrat ne potekajo le znotraj ene same države, ampak preko območij več držav, včasih tudi preko kontinentov. Tudi reka in cesta se ne ustavita na državni meji, zato se posledično soočimo s problemom povezljivosti podatkov preko državnih meja. Medsebojna povezljivost, prost pretok ljudi in podatkov, so zato nujne zahteve, ki jih EU postavlja pred svoje države članice.

Slovenija je v letu 2014 sprejela Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu (ZDGRS, 2014), ki je določil nov državni geodetski referenčni sistem (državni koordinatni sistem) ter naloge in pristojnosti za njegovo vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje.

Hkrati pa je zakon opredelil tudi transformacijo podatkov iz vseh uradnih evidenc v novi koordinatni sistem, ki se s kratico uradno imenuje D96/TM.

 Državni koordinatni sistem omogoča natančno opredelitev vseh prostorskih podatkov v prostor države. Za njegovo realizacijo in koordinacijo pretvorbe vseh obstoječih podatkovnih baz v novi koordinatni sistem, je zakon kot skrbnico določil Geodetsko upravo Republike Slovenije. Le-ta je do sedaj že opravila nekatere potrebne aktivnosti za pretvorbo in sicer:

• določila je lastnosti (parametre) novega koordinatnega sistema,
• določila je koordinate izbranim temeljnim geodetskim točkam v novem koordinatnem sistemu (geodetski datum),
• vzpostavila je model transformacije med starim in novim koordinatnim sistemom,
• preverila je model transformacije za zbirko zemljiškega katastra na več kot 80 testnih območjih po vsej državi in
• pričela s transformacijo prostorskih podatkov, katerih skrbnik je.

 Do konca leta bo Geodetska uprava transformirala v novi koordinatni sistem tudi podatke zemljiškega katastra in katastra stavb.

 V nov koordinatni sistem bo potrebno transformirati tudi vse ostale prostorske podatke. To dejstvo je pomembno za vse upravljavce prostorskih podatkovnih baz, ki bodo morali svoje podatke transformirati v nov koordinatni sistem, kakor tudi za vse uporabnike, ki te prostorske in nepremičninske podatke uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu.

 Razlika med starim in novim koordinatnim sistemom v naravi ni zelo velika – zgolj nekaj 100 metrov po vsaki osi. Zato se nam prav lahko zgodi, da bomo sistema med seboj zamešali oz. da ne bomo natančno vedeli v katerem koordinatnem sistemu so posamezni prostorski podatki. To dejstvo pomeni še razlog več, da se s to problematiko bolj podrobno seznanimo. Razliko med kordinatnima sistemoma nazorno pokaže spodnja slika.

 V teku je torej »poslavljanje« od starega koordinatnega sistema D48/GK, zato je potrebno dobro spoznati novega. In kaj to pomeni za prostorske podatke in vse nas, ki se dnevno srečujemo z njimi?

 Geodetska uprava RS nam je pripravila osnovno zloženko o transformaciji v nov koordinatni sistem, ki vam na poljuden način opiše celoten projekt, preberete pa jo lahko na naslednji spletni povezavi: http://www.geoportal.gov.si/slo/novice/302/transformacija-v-nov-koodinatni-sistem

 Prav tako so nam pripravili dve brezplačni izobraževanji na temo Transformacije v novi koordinatni sistem, ki se bosta odvijali na Inženirski zbornici Slovenije 12.11.2018 in 16.11.2018. Osnovne podatke o izobraževanjih lahko najdete na naslednji povezavi: http://www.geoportal.gov.si/slo/novice/304/izobrazevanje-o-transformaciji-v-nov-koordinatni-sistem