Gre za prakso iz tujine, kjer se uporablja izraz socialni paritetni sklad za gradbeno dejavnost. Paritetni zato, ker jih soupravljajo predstavniki delodajalcev in delojemalcev.

Po večletnem proučevanju dobrih praks v razvitih državah Evrope so se na Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS prepričali, da je omenjeni sklad najboljši in najnaprednejši model za dobro poslovanje gospodarske panoge. Paritetne sklade smo na Gospodarski zbornici Slovenije še posebej proučevali za gradbeno dejavnost, ki verjetno najbolj potrebuje izboljšanje socialnih razmer in medijske podobe.

Izkušnje kažejo, da je današnje in prihodnje izzive gradbene industrije mogoče reševati le, če so socialni partnerji vključeni v odločanje in so sposobni doseči soglasje. Zato sklenejo kolektivne pogodbe, ustanovijo paritetne sklade in uresničujejo druge medsebojne dogovore. Za učinkovit in uspešen postopek prilagajanja dejavnosti zdajšnjim in prihodnjim izzivom bi morali biti nacionalni socialni partnerji gradbene dejavnosti sposobni sklepati (zavezujoče) kolektivne pogodbe in ustanoviti avtonomne paritetne socialne sklade, ki jih financirajo in upravljajo socialni partnerji sami.

Urejene socialne razmere v gradbeništvu so tesno povezane s privlačnostjo te dejavnosti. Ta se izrazi v zadržanju zaposlenih v gradbenih podjetij, privabljanju novih moči, vpisom mladih v izobraževalne programe in starejših, ki se odločijo za prekvalifikacijo.

V okoljih z urejenimi socialnimi razmerami v podjetjih je manj delovnih nesreč in poškodb, delež smrtnih primerov je manjši, manj je obolenj, pripadnost je večja, produktivnost višja. Dobro in uspešno družbeno dogovarjanje se zrcali v podobah gradbenih podjetij in zadovoljstvu ter življenjskem standardu njihovih zaposlenih.

Povzeto po prispevku: Kako okrepiti družbeni razvoj gradbeništva