Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora in ga predložila Državnemu zboru v sprejetje po skrajšanem zakonodajnem postopku. Ključne so spremembe, s katerimi se bo podaljšal rok uporabe starih občinskih prostorskih planov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev, in sicer do 30. oktobra 2026.

V skladu z 295. členom veljavnega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) se stari občinski prostorski akti, kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor, lahko uporabljajo do 31. decembra 2024. Za preprečitev družbene, gospodarske in okoljske škode, so nujne spremembe oziroma podaljšanje roka uporabe starih občinskih prostorskih planov ter roka veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev, in sicer do 30. oktobra 2026.

S predlogom zakona se predlaga podaljšanje roka uporabe prostorskih sestavin na 30. oktober 2026. Na isti datum, to je 30. oktober 2026, se podaljša tudi rok veljavnosti prostorskih ureditvenih pogojev (PUP), sprejetih na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN).

Priprava in sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN) je izvirna pristojnost občin. Predlog zakona tako ureja tudi roke ključnih faz priprave OPN in v zvezi s tem naloge župana, kot odgovorne osebe občine.

Občine se obvezuje, da do novega datuma uskladijo svoje občinske prostorske načrte tako, da morajo do takrat določiti poselitvena območja, območja za dolgoročni razvoj naselij in izvesti prvo tehnično posodobitev. Posledično se enako spremeni tudi rok (30. oktober 2026) po katerem občine ne bodo smele izvajati lokacijskih preveritev, če uskladitve občinskega prostorskega načrta ne bodo izvedle.

V predlogu sprememb in dopolnitev ZUreP-3 sta dodana še dva člena (338a in 338b člen), ki urejata naloge župana, nosilcev urejanja prostor in ministrstva, pristojnega za prostor, ob pripravi OPN tistih občin, ki OPN ob uveljavitvi tega zakona še niso sprejele.

338.a člen ureja naloge in roke, v katerih mora župan zagotoviti ključna dejanja v postopku priprave OPN, da bo ta lahko sprejet in uveljavljen najkasneje 30. oktobra 2026.

338.b člen ureja ustanovitev in delovanje koordinacijske skupine, ki bo spremljala in spodbujala pripravo OPN, koordinirala pridobivanje mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in ter zagotovitev njihove pravočasne uskladitve. Člani koordinacijske skupine so predstavniki državnih nosilcev urejanja prostor, vodji jo državni sekretar ministrstva, pristojnega za prostor, namestnik pa je generalni direktor Direktorata za prostor in graditev.

Ministrstvo za naravne vire in prostor intenzivno sodeluje z občinami brez sprejetega OPN. 

23 občin še nima sprejetega občinskega prostorskega načrta (OPN), kar pomeni, da na območju teh občin s 1. januarjem 2025 v primeru nesprejema sprememb in dopolnitev ZUreP-3 izdaja gradbeni dovoljenj ne bi bila več mogoča. Gradbenih dovoljenj ne bi bilo mogoče izdati za nobeno vrsto gradnje (novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, in tako dalje) in za nobeno vrsto objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni objekti, ceste železnice, daljnovodi, kanalizacija in vodovodi, objekti za gospodarske dejavnosti.) MNVP tudi na področje sodelovanja z občinami, ki še nimajo sprejetega OPN prenaša prakso, ki se je izkazala za ustrezno in učinkovito, pri pripravi prostorskih aktov v občinah, ki so jih prizadele poplave in morajo zagotoviti primerne lokacije za nadomestitvene objekte.

MNVP v okviru svojih pristojnosti, v skladu z 42. členom ZUreP-3, že intenzivno sodeluje s temi občinami, se z njimi redno sestaja in jim daje usmeritve in priporočila v zvezi s postopki priprave OPN. Ministrstvo prav tako opozarja nosilce urejanja prostora na upoštevanje rokov za opravilo dejanj, ki vplivajo na čas in postopek priprave OPN.

Vir: TUKAJ