Po obligacijskem zakoniku so podražitve gradbenih del zaradi višjih cen materialov možne, čeprav pogodba med gradbenim podjetjem in javnim investitorjem določa, da so vrednosti končne

Ali bo držala napoved ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca o tem, da pri gradnji drugega tira ne bo nobenih aneksov, s katerimi bi zvišali cene za gradbena dela, je zelo vprašljivo.

Razlog, da bi lahko izvajalec gradbenih del zahteval višje cene, se skriva v podražitvi gradbenih surovin, jekla in energentov. Z višjimi cenami teh dobrin se stroški gradnje zvišajo. Čeprav je v pogodbah določeno, da so cene gradbenih del določene in jih potemtakem ni mogoče zviševati, pa je višanje cen zaradi določil obligacijskega zakonika povsem možno.

Obligacijski zakonik

To področje določa 656. člen omenjenega zakona – Določila o nespremenljivosti cen. Povzeto: naročnik in izvajalec se lahko dogovorita, da se cena za dela ne bo spremenila, četudi bi se po sklenitvi pogodbe cene za elemente zvišale. Vendar pa izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu lahko zahteva spremembo cene. Ceno lahko zviša, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Pri tem pa lahko izvajalec zahteva samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov, razen če so se cene za elemente zvišale potem, ko je prišel v zamudo.

Več na: GRADBENA PROBLEMATIKA