Predvidene novosti so:

• poseganje v konstrukcijo kot vzdrževanje,
• postavitev začasnih objektov tudi za skladiščenje,
• zaostritve pri odstranjevanju obstoječih objektov,
• ravnanje z objekti poškodovanimi v nesreči,
• gradnja po dokončnosti gradbenega dovoljenja, razlika od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja,
• priprava na elektronsko poslovanje s 1. 1. 2021,
• novosti za strateške investicije,
• obveznosti investitorja, izvajalca in vodje del,
• obveznosti nadzornika in projektanta, določanje vodje projekta,
• pregled projektne dokumentacije PZI, izdelane po sodobnih dognanjih,
• spremembe v postopku gradbenega dovoljenja glede pravice graditi, upoštevanja mnenj, tudi mnenj občin, plačila komunalnega prispevka in integralnega postopka,
• spremembe pri zakoličenju objekta,
• spremembe pri prijavi začetka gradnje,
• ureditev gradbišča,
• pridobitev uporabnega dovoljenja, z izjemami za enostanovanjske hiše in objekte zgrajene pred letom 1998,
• posebne prepovedi za upravljavce, notarje in osebe javnega ter zasebnega prava,
• spremembe pri legalizacijah, legalizacije tudi za dele objekta,
• fikcija uporabnega dovoljenja.

Na področju integralnega dovoljenja se obetajo spremembe:

• Zahteva za spremembo integralnega dovoljenja mora biti vložena v času veljavnosti integralnega dovoljenja (5 let).
• Zahtevi se priloži sklep* (sklep ARSO o predhodnem postopku), ali je za nameravano spremembo treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo okolja, sklepa ni treba predložiti, če iz zahteve jasno izhaja, da gre za spremembo, ki terja izvedbo presoje vplivov na okolje.
• Integralno dovoljenje v primeru funkcionalne in prostorske povezanosti: presoja se lahko izvede za vse načrtovane objekte ali del objekta, GD se pridobivajo v fazah ali etapah (rok: v 4. letih od pravnomočnosti GD, v katerem je bila izvedena tudi presoja)
• Prevlada javne koristi: investitor lahko poda predlog uvedbe postopka prevlade javne koristi hkrati ob vložitvi zahteve za pridobitev integralnega dovoljenja, če je poseg v poročilu o vplivih na okolje oziroma v dodatku za varovana območja neugodno ocenjen. (po GZ to ugotavlja MOP, obvesti investitorja, ta predlaga uvedbo postopka prevlade javne koristi)