Po mnenju poslancev Državnega zbora bi za korenito izboljšanje morali stanovanjski zakon povsem prenoviti
Državni zbor je končal prvo branje predloga novele stanovanjskega zakona in razpravo. Ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo odločali v ponedeljek.
Poslanci menijo, da bi lahko s predlagano novelo rešili nekatere težave na stanovanjskem področju, vendar bi ga morali povsem prenoviti, česar se zavedajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor. Za novelo so se odločili, ker lahko tako v kratkem času rešijo najbolj žgoča vprašanja.
Poslanci so podprli predvsem zvišanje neprofitnih najemnin ob hkratni prilagoditvi subvencij, saj bodo stanovanjski skladi dobili več sredstev za vzdrževanje in gradnjo stanovanj, predvideno predkupno pravico republiškega stanovanjskega sklada pri prodaji občinskih zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb in spremembo potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah.
Novela izboljšave opredeljuje kot posle rednega upravljanja, za kar bo namesto 75- potrebno 50-odstotno soglasje lastnikov. Po predlogu bo 75-odstotno soglasje potrebno za dela, ki presegajo redno upravljanje, kamor predlog novele uvršča vsa gradbena dela na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Stoodstotno soglasje bo potrebno za spremembe namembnosti ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Združena lista predlaga, naj za socialno šibke, ki zaradi pomanjkanja denarja soglasja ne dajo, poskrbi država.
Poslanci so načeloma podprli tudi ustanovitev javne najemniške službe, ki bi za zasebne lastnike oddajala stanovanja, vendar je za Andreja Černigoja iz Nove Slovenije ta ideja utopična, saj bi moral to področje urediti prosti trg, prav tako ne pričakuje, da bodo lastniki prek te službe oddali več stanovanj. Za večjo oddajo je več koalicijskih in opozicijskih poslancev poudarilo zmanjšanje davčnih obremenitev in menijo, da je sedanja 27,5-odstotna stopnja davka od oddajanja stanovanj v najem previsoka.
Predlog novele stanovanjskega zakona za najemna razmerja predvideva tudi krajšanje odpovednega roka. Če najemna pogodba ne določa drugače, se ta rok z 90 skrajšuje na 60 dni. S 60 na 30 dni se skrajšuje tudi rok za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku. Medtem ko je Andrej Černigoj ta predlog pozdravil, saj delno zaščiti najemodajalca, pa je Bojana Muršič iz Socialnih demokratov zadržana, saj bodo krajši roki v težji položaj postavili mlade družine, ki bodo v dveh mesecih težko našle novo bivanje.
Več poslancev iz koalicije in opozicije je še poudarilo, da v predlogu novele pogrešajo sistemski vir za gradnjo stanovanj.
Vir: Finance.si, portal Nepremičnine & Gradbeništvo
Imate vprašanje?
Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.