Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) določa cilje, načela in pravila urejanja prostora, udeležence, ki delujejo na tem področju, vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja, postopke za njihovo pripravo in sprejetje, njihovo izvedbo ter postopke umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena. Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo spremembo zakona (ZUreP-3B), ki ukinja Komisijo vlade za prostorski razvoj, prilagaja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte odločitvi Ustavnega sodišča ter uvaja nekatere novosti glede komunalnega prispevka.

Ministrstvo dodatno pojasnjuje, da je sprememba zakona vsebinsko povezana še s predlaganimi spremembami Gradbenega zakona v delu, vezanimi na plačilo komunalnega prispevka. Tega osnutek novele Gradbenega zakona še ne vključuje, vendar bo njegovo besedilo usklajeno po izvedeni javni razpravi obeh zakonov.

Ukinitev Komisije vlade za prostorski razvoj in ustanovitev Sveta za prostor

Predlog sprememb zakona ukinja Komisijo vlade za prostorski razvoj, ki je po sedanji ureditvi stalno delovno telo vlade in ima nalogo na medresorski ravni zagotavljati usklajenost in upoštevanje ciljev urejanja prostora ter strategije prostorskega razvoja Slovenije. Tako se novi ureditvi prilagaja besedilo kar nekaj členov zakona, v katerih je bila Komisija v postopkih predvidena kot sodelujoči organ.

Predvideva se tudi vzpostavitev Sveta za prostor, ki bo posvetovalno telo ministra, v katerega bo minister povabil strokovnjake, ki delujejo na področju urejanja prostora na znanstvenem in izobraževalnem področju ter v praksi. Svet za prostor bo obravnaval strokovna vprašanja s področja urejanja prostora in s tem pripomogel h kakovosti oblikovanja politik na področju prostorskega razvoja in urejanja prostora. Predlog zakona dovoljuje tudi, da se tak organ vzpostavi na občinski ali regionalni ravni.

Sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte le še pred Ustavnim sodiščem

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločitvi U-I-327/20-16 z dne 20. januarja 2022 presodilo, da je bil ZUreP-2 v delu, ki je urejal sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte pred upravnim sodiščem, v neskladju z Ustavo. Za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, med katere spadajo tudi prostorski izvedbeni akti, je v skladu s 160. členom Ustave namreč pristojno samo Ustavno sodišče.

Zaradi te odločitve Ustavnega sodišča predlog zakona določa, da je sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte zagotovljeno na Ustavnem sodišču in ne več tudi na upravnem sodišču.

Novosti glede komunalnega prispevka

V zvezi s komunalnim prispevkom novela prinaša več pomembnih sprememb. Med drugim sprememba zakona daje pravno podlago za odmero komunalnega prispevka tudi v posameznih primerih, ko se poveča gradbena parcela (v primeru prizidave objekta ali novogradnje ob obstoječi stavbi). S tem se odpravlja pomanjkljivost sedanjega sistema, ko odmera v primeru povečanja gradbene parcele ni možna.

S spremembo zakona se odmera komunalnega prispevka določi pred izdajo gradbenega dovoljenja. S tem priložitev dokončnega oziroma pravnomočnega gradbenega dovoljenja ni več nujna priloga k vlogi, ampak to postaja projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Komunalni prispevek tako postaja pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Za enostavne stavbe se komunalni prispevek odmeri po izdaji soglasja k priglašenemu posegu v prostor, če občina predpiše izdajo tega soglasja in ne predpiše občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka za enostavne stavbe.

Po novem bo akontacijo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo občina lahko odmerila tudi od neurejenih zazidljivih zemljišč, ki so opremljena in ustrezajo kriteriju urejenega zazidljivega zemljišča skupaj s sosednjimi zemljišči v lasti istega lastnika oziroma lastnikov. S tem bo omogočeno, da občina akontacijo odmeri tudi na zemljiščih, na katerih danes te možnosti nima. Tako bo lahko pobrala več akontacije in hitreje dobila povrnjena sredstva za komunalno opremljanje.

Predlog zakona predpisuje tudi nove občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka za gradbeno-inženirske objekte in objekte, namenjene za zaščito in reševanje. Občine bodo morale najpozneje do 31. decembra 2025 uskladiti predpise glede občinskih oprostitev.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora.