Ljubljana, 23. septembra - DZ je opravil prvo branje predlogov novega gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora. Prinesla naj bi enostavnejše in hitrejše postopke gradnje objektov in umeščanja v prostor. Večina poslanskih skupin jima je v prvi obravnavi napovedala podporo ali da jima ne bo nasprotovala. Proti pa bodo v Levici. DZ se bo o tem izrekel v petek.

Po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka gre za pomembna zakona, saj urejata razmerje med učinkovitimi posegi v prostor, njihovim načrtovanjem, gradnjo, izvedbo in nadzorom. Sedanji sistem se ne bo spremenil, ampak bo nadgrajen, zakonodaja je bila usklajevana z zelo širokim krogom, je povzel in dodal, da so z nevladnimi organizacijami dosegli dogovor glede stranske udeležbe v gradbenih postopkih.

Med ključnimi rešitvami novega gradbenega zakona je naštel možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni, če ima investitor vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne nasprotuje. Dal bo tudi dodatno pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki.

Novi zakon o urejanju prostora pa bo po zagotovilih ministra prinesel projekten pristop k sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja pa bodo tekli kontinuirano.

"V SDS bomo oba predloga podprli," je napovedal Ljubo Žnidar. Kot je povedal Mihael Prevc iz NSi, so številni deležniki urejanja prostora opozorili na pomanjkljivosti gradbenega zakona, ki jih predlog odpravlja. Predlog zakona o urejanju prostora pa nadgrajuje obstoječa načela, je menil. V nadaljnjem postopku bo po njegovem "dovolj možnosti za vključitev dobrih predlogov zainteresiranih deležnikov".

Mateja Udovč iz SMC je spomnila, da se gradbeni zakon spreminja tudi zato, ker sledi odločbam ustavnega sodišča. Pozdravljajo pa vse spremembe, ki gredo v smeri poenostavitev. "SMC prizadeva za poenostavitev in pospešitev birokratskih postopkov. Prepričani smo, da bo po uveljavitvi predpostavljenih sprememb postopek pridobitve gradbenega dovoljenja precej bolj učinkovit," je dejala.

"Predvidenih sprememb je precej," je menil Branko Simonovič iz DeSUS ter omenil, da sta največjo pozornost vzbudili sprememba, povezana s plačilom komunalnega prispevka, in ureditev glede vloge inženirjev, arhitekture in gradbeništva pri vodenju projektov, o čemer sta pristojna odbora DZ že razpravljala. Predloga bodo podprli, bo pa v nadaljevanju postopka še čas, da se določene rešitve razčistijo, je dejal.

V SAB so po besedah Marka Bandellija ocenili, da je v predlogih "manevrski prostor za nekatere izboljšave", zato ocenjujejo, da sta primerna za nadaljnjo obravnavo. "Praksa je pokazala, da so pri izvajanju predpisov postopki preobsežni in časovno zamudni," je dejal, a povzel nekatere izražene pomisleke lokalne skupnosti, njihovih združenj ter upravnega sodišča.

Dušan Šiško iz SNS je izpostavil problematiko pomanjkanja stanovanj ter nelegalne in neskladne gradnje. Predloga po njegovem prinašata pozitivne spremembe, skrbi pa ga, da bosta prinesla še večjo možnost vtikanja nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okoljskih zadev, v projekte in v škodo gospodarstva.

V LMŠ so napovedali, da predlogoma v prvi obravnavi ne bodo nasprotovali. Kot je opozoril Edvard Paulič iz LMŠ, vlada krči pogoje, pod katerimi lahko ena javna korist prevlada nad drugo javno koristjo ter si jemlje bistveno večjo diskrecijsko pravico odločati o tem. "Predloga v osnovi nista slaba, bi ju pa bilo treba uskladiti vsaj v delih, kjer na neustrezne rešitve opozarja strokovna javnost," je dejal.

Da predlogoma ne bodo nasprotovali, je v imenu SD napovedal Franc Trček. Opozoril je na več pasti, ki jih prinašata ureditvi, ter pri predlogu zakona o urejanj prostora omenil konflikt, kaj je pristojnost na nacionalni oz. kaj na lokalni ravni. "Pri obeh zakonih je še ogromno za postoriti," je ocenil.

Predlogu bodo izrekli podporo nepovezani poslanci le, če bo ministrstvo pokazalo več posluha za opombe stroke, je napovedal Branislav Rajić. Hitre in enostavne postopke pozdravljajo, a menijo, da je treba prostor upravljati trajnostno in ščititi javni interes. "Obljubljene legalizacije so lahko tempirana bomba in potencialna spodbuda črnograditeljev," je opozoril.

Levica predlogov ne bo podprla, je povedala Violeta Tomić. "Nenavadno se zdi, da moramo komaj dve leti po uveljavitvi zakonodaje, ki se je usklajevala desetletje, zdaj, ko prihajajo evropske milijarde, sprejemati nova dva zakona," je med drugim dejala in spomnila na najbolj odmevne spornosti zakona, denimo uravnilovko med strokami pri vodenju projektov.

Kritična je bila do predlogov, da bo odločitev o izvedbi javnih projektnih natečajev prepuščena občinam, da za nadaljnja integralna dovoljenja presoja vplivov na okolje ne bo več potrebna ter da bo gradbena dovoljenja za investicije iz zakona o spodbujanju investicij podeljevalo ministrstvo, in ne več upravne enote. Opozorila je še na nekatere druge, po njenem mnenju nevarne predloge deregulacije.

Vir: STA novice, portal Tax-fin-lex